Kulturne razlike med Slovenijo in Avstrijo

Kljub geografski bližini, podobnem verskem ozadju in skupni zgodovini je med Avstrijo in Slovenijo velika kulturna razlika.

Avstrija in Slovenija si delita dolgo skupno zgodovino saj sta obe državi naselili Kelti in Rimljani in velik del Avstrije je bil poseljen s Slovani.  Od leta 1335 do 1918 smo bili skupaj del Habsburške monarhije. Skupaj na nas je vplival isti socialni, kulturni in institucionalni razvoj.

Seveda pa obstaja tudi veliko razlik med tema sosednjima državama. Prva je jezikovna razlika in  medtem ko je bila Avstrija del »Zahodnega svet« je bila Slovenija  del Socialistične federativne republike Jugoslavije. Po letu 1991 je bila samostojna država Slovenija država v tranziciji. McKenzie in Merrliess (2008) sta zapisala:  within transition economies, the political and economic landscape may have changed, but the majority of people’s daily lives were shaped under the previous economic and political system. The implication is that the communist way of thinking, and one’s perception of society and how it works may not have been changed.” (p. 124).

Nekaj zanimivih rezultatov GLOBE študije  - GLOBE study (https://globeproject.com/) o nacionalno - kulturnih razlikah izvedena med managerji  v Sloveniji in Avstriji. V študiji je sodelovalo 169 managerjev iz Avstrije in 254 iz Slovenije. V študiji je sodelovalo 61 držav

Lestvica: (1 – NIZKO do 7 – VISOKO)

• Usmerjenost v izvedbo

Razsežnost  do katere družba spodbuja posameznika  in ga nagrajuje za postavljanje ambicioznih ciljev in izboljšanje učinkovitosti.

Avstrija: 4.44 (VISOKO)

Slovenija: 3.66 (NIZKO)

Meierewert (2009) študija je tudi pokazala, da se Avstrijci močno poistovetijo z nalogo (v navezavi z visoko usmerjenost v izvedbo), Slovenija pa se bolj poistoveti s timskim delom (v povezavi s težnjo po poudarjanju lojalnosti in odnosov v družbi, ki je značilna za družbe z nizko usmerjenostjo v izvedbo).

• Usmerjenost v prihodnost

Visoko usmerjeno družbo  v prihodnost bi lahko okarakterizirali kot družbo z veliko željo po predvidevanju spremenljive in nepredvidljive  prihodnosti, ter družbo z  cilji in strategijo kako doseči te cilje.

Avstrija: 4.46 (VISOKO)

Slovenija: 3.59 (NIZKO)

Avstrija je med 61 državami rangirala na 6 mesto, medtem ko je Slovenija v zadnji tretjini držav  ki so visoko usmerjene v prihodnost.

 

• Asertivnost

Definicija: » Asertivnost pojmujemo kot vzorec vedenj, ki lahko prepreči konflikte v komunikaciji in pripadajoča negativna čustva. Je sposobnost odkritega izražanja lastnega mnenja, prepričanj, pravic, potreb ali čustev, pri čimer hkrati upoštevamo našega sogovornika.«

Avstrija je po študiji zasedla 6 mesto (visoka asertivnost), medtem ko Slovenija 40 mesto med 61 državami.

Avstrija: 4.62 (VISOKO)

Slovenija:  4.00 (NIZKO)

Zanimivo je tudi to, da je Slovenija po študiji Den Hartoga tipično ženska družba, medtem kot je Avstrija bolj moška družba.

Po raziskavi Fink in Meierewert (2009) je v Sloveniji velika tendenca po harmoniji in »face – saving«  obnašanju.

 

• Skupinski kolektivizem

Lastnosti take družbe so:

- pomembne odločitve so narejene v skupini

- prispevek, naloge, dolžnosti do skupine so zelo pomembne

- izogibanje konfliktom, reševanje konfliktov in  iskanje taktik  sodelovanja. 

Avstrija: 4.85 (NIZKO)

Slovenija: 5.43 (VISOKO)

V tem primeru se je Slovenija rangirala višje na lestvici pri pomembnosti skupinskega kolektivizma kot Avstrija.

 

• Izogibanje negotovosti

Družbe z višjo stopnjo izogibanja negotovosti imajo raje bolj formulirane modele interakcije, kjer se zanašajo na pravila, politike in procedure in kažejo večjo nenaklonjenost neformalnim interakcijam, katerih lastnost je:  manjše upoštevanje pravil in dokumentacij, večja naklonjenost sprejemanju rizikov in manj  odpora proti spremembam . 

V tem primeru je razlika med Slovenji in Avstrijo največja.

Avstrija: 5.16 (VISOKO)

Slovenija: 3.78  (NIZKO)

Tudi nekatere druge raziskave nakazuje, da je v bivših komunističnih državah še vedno velika mera skepticizma proti vsem kar je formalno, vendar pa je izogibajo formalnih pravilom in proceduram preko neformalnih odnosov nekaj običajnega.  Avstrijski managerji  ki sodelujejo z vzhodno Evropo so izpostavili pomembnost prijateljskih in družinskih odnosov nad formalnimi pogodbenimi  odnosi.  Meierewert (2009) je še dodal da se Avstrijci zanašajo na pisno informacijo, medtem ko pri Slovencih prevladuje ustna izmenjava  informacij.

• Enakopravnost spola

Velika stopnja enakopravnosti spola pomeni minimiziranje razlik in družbe imajo več žensk na vodilnih položajih tako v gospodarstvu kot v družbi.

Avstrija: 3.09 (NIZKO)

Slovenija: 3.96 (VISOKO)

V tem primeru se je Slovenija rangirala med top 4 države, Avstrija pa na 45 mesto.

Predavanje je izvedel Vito Bobek v okviru projekta Connect SME Plus.